»Zdravnica je mojo mamo osvobodila iz zapora uma, v katerem je končala.«

»Imamo skupino ljudi, starejše, kronične in duševne bolnike, ki se jih to tiče. Kajti če bi se evtanazija uzakonila, bi vsi ti ljudje čutili pritisk, da se umaknejo iz življenja.«

»Nekateri se bojijo smrti. Nekateri še ne mislimo na to. Slej ko prej je pa zakon narave tak. To bo prišlo, vendar … počakajmo.«

»Zdravniki smo zavezani ohranjanju človekovega zdravja in življenja, kar je tudi naše osnovno poslanstvo. Nedopustno je, da predlagani zakon zdravnikom nalaga izvedbo evtanazije, kar je v diametralnem nasprotju z našim osnovnim poslanstvom, zato smo tudi večinsko proti in ne želimo prevzeti vloge izvajalca zakona.«

»Ko se bom odločila, da je prišel moj čas za slovo, mi bo zdravnik v Švici predpisal koktejl zdravil, ki me bo uspaval. Nihče mi ne bo pomagal, spiti ga moram sama. Tam ni zdravnika zraven, so pa laični spremljevalci, ki te sprejmejo, se s tabo pogovarjajo, te poskušajo odvrniti od dejanja in ne nagovarjati, kot si misli kdo, ki je proti temu vodenemu samomoru.«

»Avtor že na začetku besedila razmišlja o opredeljevanju ljudi za evtanazijo in se zaveda obeh struj, ki se pri tem kažeta: humanistično znanstvene in duhovno religijske ali cerkvene.«

»Tematika trenutno izjemno aktualna tudi v slovenski družbi.«

»Način, kako nasprotniki evtanazije želijo minimalizirati problem umirajočih, ki neznosno trpijo, je način žrtvovanja teh ljudi, naj le trpijo, da mi dobro spimo. Tu pa vidim problem njihove humanosti, ki jo sicer tako radi propagirajo.«

»Ne želimo pa na način, kot je bil predlagan, sodelovati pri zaključku življenja svojih bolnikov, za katere smo čez dolgo obdobje skrbeli in z njimi vzpostavili odnos.«